Gledališče je prostor, kjer gledamo. Gleda(l)-išče. Podobno kot na sedišču sedimo, na stojišču stojimo in se na igrišču igramo. Seveda tudi v gledališču sedimo, stojimo in se igramo, tam v resnici počnemo veliko raznovrstnih reči, lahko bi mu rekli tudi igrišče, veselišče, žalostišče, čudišče, raziskovališče, preizkušališče, govorišče, ugotavljališče … Ampak v gledališču tudi in predvsem gledamo, zato se nam reče gledalci. Kaj pa vidimo, ko gledamo?

Danes smo imeli prav poseben obisk. Producentka Mojca Redjko in režiserka Mateja Kokol iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje sta z dijaki izvedli gledališko delavnico Na široko zaprte oči. Bilo je zanimivo, poučno in predvsem zabavno. Tako zelo, da smo morali časovnico malo podaljšati. Veselimo se prihodnjih srečanj in novih spoznanj o gledališču, življenju in sploh vsem.