20.11.2020

Dan slovenske hrane

Tretji petek v novembru je dan slovenske hrane in dan tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Današnji dan je posvečen slovenski hrani. Kako pogosto smo pozorni na poreklo izdelka, ki ga kupimo v trgovini? A kdaj pomislite na to, da odločitev o tem, ali bomo v trgovini kupili poceni paradižnik iz Maroka ali paradižnik, dozorel v Sloveniji, močno vpliva na naše podnebje, porabo naravnih virov, obstoj slovenskih kmetij in na naše zdravje? Hrana, ki je z letali, ladjami in vlaki pripotovala stotine kilometrov do trgovskih polic, izgleda zaradi kemičnih snovi za zaviranje zorenja in ohranjanje barve zdrava in sveža. Da dolgo ostane sveža, poskrbijo aditivi, arome, barvila, težke kovine, konzervansi, antioksidanti, zgoščevalci, antibiotiki, ojačevalci okusa, gensko spremenjeni organizmi … Z različnimi, večinoma zdravju in okolju škodljivimi, dodatki si k finančnemu dobičku naravnano kmetovanje pomaga, da je hrana lepa na pogled. Zavedajo se, da sta pri večini potrošnikov izgled in cena prva kriterija, ko se odločajo za nakup. Posledice takega kmetovanja so poleg slabe kvalitete živil še s toplogrednimi plini onesnažen zrak, z umetnimi gnojili in škropivi onesnaženi prst in podtalnica. Industrijsko naravnana proizvodnja hrane otežuje delo kmetov, ki s svojimi kvalitetnimi produkti zaradi premoči prehranskih mogotcev ne morejo prodreti na trg. Tu niso izjema niti slovenski kmetje, ki več napora vložijo v to, da prodrejo na trg, kot pa da neko sadje ali zelenjavo pridelajo. Težko je namreč tekmovati z obsežno industrijsko proizvodnjo.

Najbolj zdrava in najbolj sveža hrana na naš krožnik pride od slovenskih kmetov. Z nakupovanjem slovenske hrane vzpodbujamo slovensko kmetijstvo in povečujemo samooskrbo. Z izbiro lokalno pridelane sezonske hrane pa ne koristimo samo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem. #Našasuperhrana, pridelana in pripravljena v naši bližini, ima višjo hranilno vrednost in ne vsebuje dodatkov za daljšo obstojnost. Zaradi krajše transportne poti živil in posledično zaradi manjših potreb po embalaži je tudi okolju bolj prijazna. Hrana, pridelana v Sloveniji, ohrani visoko prehransko vrednost in je bogata z minerali, vitamini in antioksidanti.

Tudi pri izbiri hrane velja, da moramo dajati prednost kvaliteti pred kvantiteto. Množična proizvodnja hrane multinacionalk res zagotavlja nizke cene živil, a kakovostna slovenska hrana, pridelana in pripravljena v naši neposredni bližini, ne vsebuje dodatkov za daljši obstoj, je bolj sveža in bolj hranljiva. Če kupujemo lokalno, poudarjamo pomen samooskrbe in trajnostnega razvoja, ohranjamo delovna mesta in skrbimo za zdravje.

 

Prazen žakelj ne stoji pokonci

Osrednji dogodek dneva slovenske hrane je Tradicionalni slovenski zajtrk. Že deseto leto letos slovenske izobraževalne ustanove in javni zavodi tretji novembrski petek posvečajo tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, ki je sestavljen iz mleka, masla, kruha, medu in jabolka. Namen TSZ je povečati zavedanje o pomenu domače, lokalne in sezonske hrane, ter predvsem mladostnike, ki ne zajtrkujejo, spodbuditi k rednemu zajtrkovanju, saj ravno ta prvi obrok v dnevu da energijo tako za telesno kot za miselno dejavnost. Letošnji TSZ s sloganom »Zajtrk z medom – super dan« opozarja še na pomen, ki ga imajo čebele pri zagotavljanju biotske raznovrstnosti in preprečevanju lakote.

Tudi dijake našega doma smo povabili, da si danes pripravijo tradicionalen slovenski zajtrk.