15.06.2020

Žejna zemlja - žejni ljudje

V tednu, v katerega stopamo, bo (poleg aktualnih koronavsebin) nekaj svetovne pozornosti namenjene tudi dezertifikaciji. Letošnji slogan svetovnega dne boja proti zapuščavljanju in suši (17. 6.), Food. Feed. Fibre., poziva k spremembi potrošniškega odnosa do pridelave hrane, živalske krme in industrijskih vlaknin za oblačilno industrijo. Neustrezno izkoriščanje tal za zadovoljevanje nebrzdanega potrošništva in proizvodnje je, poleg podnebnih sprememb, eden izmed glavnih vzrokov za degradacijo tal.

Z večanjem števila ljudi se veča povpraševanje po zemljiščih, ki bi nudila hrano, živalsko krmo in vlaknine za oblačila. Zadovoljevanje potreb ljudi povzroča prekomerno izkoriščanje in neprimerno rabo zemljišč: krčenje gozdov, prekomerna paša, ki uničuje rastlinstvo, in slabe namakalne prakse uničujejo rodovitnost zemlje, kar škodi ekosistemom in biotski raznovrstnosti. Do leta 2050 se bodo obdelovalne površine za oblačilno industrijo povečale za 115 milijonov hektarjev, za proizvodnjo hrane pa kar za 300 milijonov hektarjev. Vse to bo močno prizadelo obstoječe ekosisteme. Nanje že zdaj zaradi podnebnih sprememb vplivajo ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave in suše, zaradi katerih se slabša rodovitnost tal. Posledice tega so dezertifikacija, degradacija pašnih površin in zmanjšanje pridelave hrane, kar vodi v revščino, lakoto, politično nestabilnost in migracije ljudi. Zaradi degradacije tal je danes neposredno prizadetih že več kot 250 milijonov ljudi. Od leta 1950 so se za dve tretjini zmanjšali svetovni viri pitne vode, vsako leto dezertifikacija uniči 24 milijard ton rodovitnih tal, 12 milijonov ljudi pa umre zaradi pomanjkanja vode ali okužene pitne vode.

Trenutno je zaradi dezertifikacije najbolj prizadeta Afrika, kjer je na določenih območjih kmetovanje zaradi suše že nemogoče. V Evropi so med najbolj ogroženimi območji južni del Portugalske, Španija, Sicilija in Grčija. Tudi Slovenija se sooča z upadanjem količine padavin in z vse pogostejšimi in intenzivnejšimi kmetijskimi sušami. V zadnjih 50 letih jih je bilo v Sloveniji okoli 20, med zadnjimi leta 2013 in 2017.

K suši in posledicam le-te pripomorejo podnebne spremembe. Za podnebne spremembe je v veliki meri kriv človek: četrtina emisij toplogrednih plinov izvira iz kmetijstva in gozdarstva, 8 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov pa nastane zaradi proizvodnje oblačil in obutve. Pomembno je, da si vsi prizadevamo za trajnostno potrošnjo s čim manjšim vplivom na naravno okolje:

  • nakup in porabo hrane načrtujemo in kupimo toliko, kolikor je potrebujemo (na svetu letno zavržemo tretjino hrane),
  • hrane ne zavržemo (presežke doniramo),
  • uživamo pretežno rastlinsko hrano,
  • oblačila in obutev nakupujemo premišljeno,
  • oblačil ne zavržemo, temveč uporabna podarimo, neuporabna pa predelamo (npr. v nakupovalne vreče ali iz njih zašijemo nova oblačila).

 

 

To šolsko leto praznujemo 40-letnico delovanja dijaškega doma na Ljubljanski cesti 21. Obeležili jo bomo z različnimi prireditvami in projekti, med drugim tudi s 40 mislimi za 40 let. Tedensko bomo objavili misel, ki nas bo nagovorila oz. se nam bo zdela najbolj primerna.